»Knjiga je nastala iz enega popolnega veselja. S prijateljicama smo skupaj hodile na izlete, na katerih smo si zapisovale, kje smo se potikale, kaj smo videle, kaj se je tam zgodilo, si še kako reč izmislile, in to pridno zapisovale v zvezek.«

»So naše brezmejne učiteljice, zakladnice znanja in naše zaveznice v težkih trenutkih ter prijateljice, ki nam krajšajo čas.«

»Se je pa zgodil tisti trenutek, ko te knjiga pokliče. Se vam je že kdaj zgodilo kaj takšnega?«

»Kako se Dionne spopada s pritiski, da je novo najbolj priljubljeno dekle v šoli, obenem pa razkrinkava skrivnost, kaj se je zgodilo z njeno najboljšo prijateljico?«

»Odšla ženska - pesnik vseh nas, prijateljica in kolegica, ki je kot čitalec naše duše vedela, kaj mislimo in čutimo.«

»Cene takšnih 'izletov' so bile velikanske.«

»Začnem tako, da napišem nekaj besed, kaj želim s to zgodbo sporočiti, kaj je njen namen. Nato pa začnem ilustrirati skice in te se potem, ko so potrjene, izdelajo v končne ilustracije.«

»Pisati, napisati, zapisovati, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano.«

»Ko so mi predlagali, da s prijateljico Hillary skupaj napiševa politični triler, nisem mogla hitreje privoliti. Pogovarjali sva se o času, ko je bila zunanja ministrica. Katera je bila njena najhujša nočna mora? 'Država terorja,' se glasi odgovor.«